Pejana mo kgweding ya Pherekgong 2025, lešaba la borameepo bao ba sego molaong goba
dizamazama le gapeleditšwe go tšwa mekoting ya moepo wa Stilfontein profenseng ya North West.
Se se kgonagetše ka lebaka la lesolo la mmušo la ‘Tswalela Mekoti’ fao mmušo o tšerego sephetho sa
go gapeletša borameepo bao go tšwa ka mekoting ka go thibela gore ba se ke ba fiwa dijo le
ditlabakelo tše dingwe. Go ka thwe lesolo le le atlegile ka gore makgolokgolo a borameepo bao ba
bego ba swerwe ke tlala, ba lapile ba bile ba ngenegile moko, ba gapeletšegile go tšwa meepong mola
ba go ganelela ba ntšhitšwe ka kgang.
Ge a ngwala mo kgatišong ya ‘Dipoledišano’ (The Conversation) ya 22 Pherekgong 2025, Profesa
Rosalind Morris wa Yunibesithi ya Columbia, yo e lego profesa ya Anthropology, o re ditiragalo tše di
ka se fediše dizamazama. Go akanywa gore go na le meepo ye 6 100 go phatlalala le naga yeo e
tswaletšwego eupša mekoti ya yona e sego ya tswalelwa. Mekoti ye e sa na le mašaledi a gauta le
dibenyabenyane tše dingwe. Mo ke fao dizamazama tšeo bontši e lego badudi ba dinaga tša baagišani
bjalo ka Lesotho, Eswatini, Zimbabwe, Malawi le tše dingwe di humanego lešoba la go itirela lehumo
ka go rafa mašaledi a. Dizamazama ke batho, dihlophana tše dinnyane le dihlopha tše dikgolo tšeo di
beakantšwego gabotse tša batho bao ba lemogilego gore go ka dirwa lehumo ka mašaledi a diminerale
tšeo di lego gona meepong yeo e tlogetšwego ka ntle ga go tswalelwa goba go khupetšwa.
Ge motho a lebelela magato a go gakgamatša a mmušo, diswantšho tša go tšhoša thelebišeneng le go
methopo ya dikgokagano tša leago, dipego tša ditopo tšeo di ntšhitšwego ka meepong le go golegwa
ga dizamazama tšeo di ntšhitšwego meleteng ya moepo, motho a ka gopola gore bothata bjo bo
rarolletšwe sa ruri. Le ge go le bjalo, Profesa Morris o ganana le kgopolo yeo mme o nagana gore
bothata bjo bo sa ile go tšwela pele. Ba bangwe ba dizamazama ke batho bao e bego e le borameepo
bao ba feletšwego ke mediro. Dizamazama tše dingwe ke batho bao ba tlogetšego temo ka lebaka la
komelelo mola bangwe ba lobile mediro makaleng a mangwe a ekonomi. Bangwe ke baswa bao ba sa
kgonego go hwetša mediro ka morago ga go tlogela dikolo. Ba ke batho bao ba diilago, batho bao ba
swerwego ke tlala, batho bao ba feletšwego ke tshepo bophelong. Ge maemo a a tlala le bodiidi a sa
tšwela pele, dizamazama di ka se fele.
Le ge bothata bja dizamazama bo thomile go bolelwa kudu mengwageng e mebedi e meraro ya go
feta, taba ya go rafa dibenyabenyane ke kgale e direga le ge go be go sa bolelwe ka yona. Go
tswalelwa ga meepo yeo e se sa dirišwago, ga se taba yeo e ka phethwago mo nakong e kopana.
Dizamazama di tseba ka meepo ya kgale yeo e tlogetšwego go ralala le naga gomme bontši bja tšona
bo na le tsebo le bokgoni bja go rafa diminerale tše. Mašole le maphodisa ao a hlapeditšego meepo ye,
ga a na bokgoni bja go e hlapetša go ya go ile. Ge melete ye e sa ba ya thibja, o ka ba le nnete ya gore
dizamazama di tla e etela.
Ba bangwe ba šišinya gore mokgwa o mokaone wa go fediša dizamazama ke go ruta badudi ba
ditikologo tšeo dibenyabenyane tše di epšago go tšona ka tšona diminerale tše le go ba fa dilaesense
tša semmušo tša go rafa. Ka ntle le tsebo le kwešišo ya diminerale, dikgonagalo ke tše dintši tša
gore baagi ba bangwe ba ka no ba ba agile dintlo, mašaka le dilo tše dingwe ka dibenyabenyane tšeo
ka theko di fetago dilo tšeo ba di agilego ka ntle le temogo ya gore ba swere lehumo ka diatleng. Ge
batho ba ditikologo tšeo ba ka rutwa ka dibenyabenyane, ba tseba bohlokwa le lehumo la tšona, seo se
ka ba fetola badiši le bahlapetši ba bakaone ba lehumo le. Go se swane le maphodisa le mašole ao a
rometšwego go diša meepo nakong ya lesolo la ‘Tswalela Mekoti’, badudi ba ditikologo tšeo
dibenyabenyane di epšago go tšona ke badudi ba ditikologo tšeo ba go ya go ile. Ge ba ka tseba ka
tlhago le bohlokwa bja dimenerale tšeo di lego gona gagabobona, tsebo le bokgoni bja bjona di ka ba
matlafatša go ba badiši le bahlapetši ba lehumo la gabobona ba go ya go ile.