“Lenaneo la ditirelo tšeo bookelo bjo bo tla kgonago go di aba ke le letelele. Lona le akaretša satšeri,
trauma (dikgobalo tša go garola matswalo), ditirelo tša tšhoganetšo le ditirelo tše dingwe tšeo
balwetši ba profense ye ba bego ba di latelela diprofenseng tša go etša Gauteng. Go agwa ga bookelo
bjo go ra gore molokoloko wa difatanaga tša go iša balwetši Gauteng o ya go fela ka ge balwetši ba
tla kgona go humana ditirelo tša maphelo tša maemo a godimo tša malwetši a go fapafapana gona fa
gae. Gape se se ra gore bakeng sa go leta nako e telele go fihla ge sekgoba se bulega dipetleleng tša
Gauteng, balwetši ba profense ba tla kgona go humana ditirelo ka pejana le gona ka bokgauswi. Re
rata go go leboga Meyaraphethiši le khansele ya geno ka go aba naga gore sepetlela se se agwe.
Modiro wa go aga o tla hlola dikgoba tše dintši tša mešomo le go hola borakgwebopotlana.
“Legatong la mmušo, ke rata go leboga bao ka moka ba tlilego ka toro ya bookelo bja go swana le bjo
le bao ba kgoromeditšego gore toro ye e fihle fao e fetogago kgonthe. Re kwele ge go bolelwa fa gore
peakanyo ya projeke ya bookelo bjo e fetile matsogong a diMEC, Ditona, Dihlogo tša Dikgoro le
bahlankedibagolo ba mmalwa pele e fihla fa e fihlilego. Re leboga boikgafo le mošomo o mobotse wo
o dirilwego go fihliša projeke ye mo bjalo e bodulego gore e ka solwa.
“Go thabiša kudu gore re swere moletlwana wo ka letšatši la Mandela la matswalo gomme se se dira
gore projeke ye e be karolo ya bohwa bja gagwe bjo bo tšwelago pele. Bohwa bja Mandela ke bja
boitlemo bja go dira diphetogo tša go ya go ile maphelong a batho. Re rata go leboga Kgoro ya
Maphelo ka go aga bookelo bjo bja maemo a lefase mo Limpopo. Bjo e ya go ba bookelo bjo bo tlogo
phagamiša setšhaba sa gaborena ka go matlafatša ditirelo tša maphelo le go tliša boiketlo bathong,”
Tonakgolo Sekoati a realo a phophoma lethabo le boitumelo.
