“Ke rata go lebiša šedi ya ka go dintlha tše hlano tše bohlokwa: tšhireletšego ya dijo, tlhokego ya mediro, phihlelelo ya dimaraka, tlhabollo ya ekonomi ya selegae le kgwebišano. Bjalo ka Lerato le Kgotso re tšweletša dikhabetšhe tše 20 000 ka kotara. Fela batho bao ba nyakago khabetšhe ke ba bantši kudu. Gonabjale ge ke bolela ke ilale, re swere otara ya dikhabetšhe tše 460 000 ka kgwedi. Otara ye ke ya mabenkelekgoparara, mabenkele a merogo ye menanana le ba mananeo a phepo dikolong. Ye ke otara e kgolo yeo e ka godišago dikgwebo tša rena ge re ka šoma ka seboka. Ge yo mongwe a tšweletša 500, mongwe mola a tšweletša 3 000 mola yo mongwe a tšweletša 5 000 ya dikhabetšhe, na re ka se phele? Ntle le khabetšhe, go nyakega tamati, dinawa, maphotse, dienywa, bjalobjalo. Tšeo ka moka di tla kgonthišetša gore batho ka moka ba kgona go humana dijo go tiišetša tšhireletšego ya dijo.
“Go šogana le bothata bja tlhokego ya mešomo, Magoši a dilete tša Capricorn – Moletši, Moletlane, GaMphahlele, GaMathabatha, Mafefe; Sekhukhune – Madibong, GaMashabela, GaMarishane, GaPhaahla, Mohlaletsi, GaSelepe, GaMashishi, GaManoke; Waterberg – GaSeleka, Shongoane , Bakenburg le mafelo a mangwe, yo mongwe le yo mongwe o abile naga ya dihekthara tše 20 le go feta tšeo di ka šomišwago go bjala merogo e metalana ka nepo ya go hlola dikgoba tša mešomo, kudu legatong la baswa le basadi. Magoši a rata go bona go hlolwa dikgoba tša mešomo ditikologong tša wona. Modiro o mogolo wa Lerato le Kgotso ke go hlahla batho ba go tiišetša gore tšweletšo ke ya maemo a godimo,” CEO Joseph a realo ge a tšwela pele.
“Bontši bja batho ba dinagamagaeng, ba hlaka go hwetša merogo e metala. Ge o le Moletši, merogo e metalana o e humana kae? O humana kae merogo e metalana ge o le Jane Furse, Mohlaletsi goba ga Mathabatha? Bontši bja batho bo gapeletšega go tla mo Polokwane go tla go reka merogo e menanana. Re na le kgopolo ya gore go hlongwe mabenkele a go rekiša dienywa le merogo mafelong a magaeng. Bakeng sa go tšeya maeto a matelele go iša ditšweletšwa tša bona Gauteng, Polokwane le mafelong a mangwe, balemi ba ditikologo tša go fapana ba ka iša merogo ya bona fao mabenkeleng a merogo. Ntle le mabenkele a merogo, bjalo ka Lerato le Kgotso, re na le dikwano le dinaga tša Botswana, Lesotho le Namibia gore re di abele merogo e metala. Go humana mmaraka wa bareki ke bothata go balemi ba bannyane. Bjalo rena re re mmaraka o mogolo ke wo… a re yeng!
“Lebaka le legolo leo le dirago gore re be le tirišana le dimasepala ke la go hlabolla diekonomi tša selegae (LED). Dimasepala di ikemišeditše go thekga diprojeke tšeo re bolelago ka tšona tša go tšweletša merogo e metala ka ge di nyaka go bona badudi ba tšona ba šoma. Ge badudi ba masepala ba šoma ka bontši, seo se godiša ekonomi ya masepala e lego taba yeo e dirago gore letseno la dimasepala le kaonafale. Rena ga re dumele gore ke makgowa feela ao a kgonago go tšweletša dijo – le rena re kgona go tšweletša dijo. Diprojeke tšeo re yago go di thoma dinageng tšeo di abilwego ke magoši, ga di thekgwe feela ke magoši a ditikologo tša go fapana eupša gape le ke dimasepala tša tikologo le makala a Kgoro ya Temo. Re dumela gore ka temo re ka fokotša tlala, ra hlola dikgoba tša mešomo le go godiša ekonomi ya dilete tša go fapana le ya profense ya Limpopo.
“Le kwele kgapele ke re re na le tirišano le Goseame. Goseame ke lona lebenkele le legolo la dienywa le merogo e metala mo tikologong ya gaborena. Rena re kopana nabo go morero wa kgwebišano. Bontši bja ditšweletšwa – tamati, eiye, pherefere, dinawa, maphotse – tša go tšwa gona mo gagaborena, di fetša di išitšwe Gauteng. Bakeng sa go di humana thwii go rena, Goseame e di lata Gauteng mme thekišo ya tšona e fetša e le godimo ka lebaka la dinamelwa tša go di lata. Bjalo ka Lerato le Kgotso, ga re sa nyaka gore Goseame e ye Gauteng go ya go reka dilo tša go tšwa mo gae – re nyaka gore e di humane thwii go tšwa go rena. Gore e kgone go dira bjalo, go nyakega gore balemi ba ditikologo tša go fapana, ba ipope ngatana gore ge lori e lata ditšweletšwa, e tsebe gore e lata morwalo wa go tsebalega go fokotša ditshenyegelo tša dinamelwa. Monyetla wa kgwebo šo o bulegile, a re thomeng … ba bangwe ba tla re hwetša pele. Kopano ya mamohla ke ya go thala leano la go phethagatša mošomo wo wa go abela setšhaba dijo…dijo…dijo,” CEO Joseph a realo ge a ruma.
