SESHEGO: Tekolo ya mafapa a mantši ya Operation Shanela II yeo e dirilwego Seshego ka ntle ga Polokwane e feleleditše ka go swarwa ga bafaladi ba 339 bao ba se nago mangwalo a semolao. Tekolo ye e dirilwe ka Labohlano la 17 Mosegamanye 2026 ka morago ga ge batho ba 478 ba hlahlobilwe bjalo ka karolo ya maano a thibelo ya bosenyi le taolo ya bofaladi. Badudi ba Zimbabwe le Malawi bao ba swerwego ba tla sepetšwa go ya ka Molao wa Bofaladi.
Tonakgolo ya Limpopo, Ngk. Phophi Ramathuba, o boletše gore yo mongwe wa bao ba swerwego ke mogononelwa wa go nyakega yo a amanywago le melato ya polao, bohodu le go roba dintlo go phatlalala le profense. Mogononelwa yoo o swerwe ka phapošing ya go robala yeo a e lefelago go la Greenside ka ntle ga Polokwane. Dihlopha tša phethagatšo ya molao tšeo di akaretšago maphodisa, Hawks, Kgoro ya Merero ya Selegae, Yuniti ya K9 le ditirelo tša kalafo ya tšhoganetšo di hlahlobile batho ba 478, tša emiša le go hlahloba difatanaga tše 148 gomme tša lekola mabenkelepotlana a 34 go netefatša go obamelwa ga melao.
Ramathuba o re tshepedišo ye gape e lebantše dikgwebo tšeo di sa obamelego melao moo mabenkele a mmalwa ao a sa ngwadišwago a tswaletšwego gomme beng ba wona ba swarwa. O boletše gore tshepedišo ye ke karolo ya maiteko a mmušo a go rarolla bothata bja bofaladi bjo bo sego molaong mola go netefatšwa gore molao o a latelwa.
“Mopresitente wa naga ye o kwele sello sa batho. Ke ka lebaka leo re nago le komiti ya ditona moo ka moka ba šomago bošego le mosegare go rarolla bothata bjo. Ge maikemišetšo e le go šoma ka taba ya bafaladi bao ba sego molaong, gona re šogana le yona ka semolao. Lena bjalo ka badudi, ga le na tokelo ya go sepela le roba dintlo le go nyaka bafaladi bao ba se nago mangwalo. Seo ke boikarabelo bja maphodisa gomme diprofense di filwe taelo ya go šoma le bakhomišinare ba maphodisa go rarolla bothata bjo,” gwa realo Ramathuba.
O hlohleleditše badudi gore ba se ke ba tšea molao ba o beya ka matsogong a bona ka go lebantšha bao go belaelwago gore ke bafaladi bao ba se nago mangwalo. Ramathuba o re bafaladi bao ba hwetšwago ba le ka nageng ka tsela yeo e sego molaong, ba tla bušetšwa dinageng tša bona mola bao ba amanago le melato ya bosenyi ba tla lebana le tsheko.
“Ge re hwetša gore le nageng ka tsela ye e sego molaong, le tla bušetšwa morago gomme bao ba dirilego bosenyi ba tla swarwa ke maphodisa,” a realo.
O okeditše polelo ya gagwe ka gore ditshepedišo tšeo di swanago di tla tšwela pele dikarolong tše dingwe tša profense ge balaodi ba tšwela pele ka maitekelo a go lwantšha bosenyi le go tiiša melao ya bofaladi.



