MOKANE MALATJI
MODIMOLLE-MOOKGOPHONG: Mmušo wa Profense ya Limpopo o swere moletlwana wa go thakgola ‘Kgwedi ya Boeti’. Nepo ke go fahloša badudi ba profense ka ditiragalo tša kgwedi ye tšeo di akaretšago go keteka setšo le go hlohleletša boeti magareng ga badudi. Moletlwana wo o be o swaretšwe hotelengtsoko magareng ga toropo ya Mookgophong le ya Modimolle seleteng sa Waterberg ka Labone la di22 Phato (Agosetose) 2024. 
“Ge re ka kgona go hlokomela mafelo a rena a boeti, ra dira gore e be mafelo a mabotsana a go hlweka, a go bolokega, a go ba le maatlakgogedi … a go ba le mmitša, lekala le le ka gola. Ge re ka kwalakwatša mafelo a a boeti maemong a selegae, a naga le a boditšhabatšaba, profense ya rena e ka fetoga gomme ra kgona go fihlelela dilo tše dibotse. Ge re ka godiša lekala la boeti, re ka kaonafatša maemo a tlhokego ya mešomo ka gore baeti bao ba tlago, ba tla ba ba tliša setseka mo gae sa go thuša go bula dikgoba tša mešomo. Ge batho ba eta, ba eya mo le mola, ba kopana le batho ba bangwe … ba dira bagwera ba baswa mme se se thuša go tlemaganya batho,” gwa realo Tonakgolo, Dr Phophi Ramathuba, ge a ala polelokgolo.
“Profense ya rena e na le batho ba ditšo tša go fapana … batho ba go bolela maleme a go fapana eupša le ge go le bjalo, botho le lerato di agile mo setšhabeng. Dipeeletšo tšeo di dirwago go lekala le la boeti, di swanetše go tliša diphetogo le kgolo go lekala le. Ke ikemišeditše go šala sente efe kapa efe yeo e tlago ka mekgwa ya dipeeletšo go bona gore na e tliša diphetogo dife setšhabeng. Bjalo ka mmušo, bjo bongwe bja boikarabelo bja rena ke go dira tekolo. Tekolo ke go šala morago mananeo a mmušo, go lekola mašeleng ao a dirišwago mananeong a go fapana le gona go lekola diphetogo tšeo di tlišwago ke go phethagatšwa ga mananeo a mmušo. Ge re ka se dire tekolo ka go šala mananeo a morago, re ka se tsoge re fihleletše maemo a go kaonafatša setšhaba sa Limpopo ka go hlola dikgoba tša mešomo, go fediša bodiidi le go fediša tlhokego ya tekatekano”.
“Go na le tswalano magareng ga ditsela le boeti. Taba ya ditsela tša go se sepelege dikarolong tša go fapana tša profense ke bothata bja ka. Lenaneo la Laboraro la Dikgerekgere le nepilwe go šogana le bothata bja ditsela tša go se sepelege. Nepokgolo ke go beya ditsela tša rena go ba maemong a makaone gore bobedi badudi le baeti ba rena ba se lakalele go etela mafelo a rena mo profenseng ba šitišwa ke maemo a mabe a ditsela. Ge ditsela tša rena di sepelega, badudi ba ka se tšwafe go ya mo le mola mme seo se tla godiša lekala la boeti,” Tonakgolo a realo.
Tonakgolo o re o kgethile letšatši la Labone gore e tla ba lona a le lebanyago le mamaneokgoparara a boeti mo profenseng. O bitša lesolo le ‘Labone la Boeti’ (Tourism Thursday goba TT).
Moletlwana wo o be o tsenetšwe ke baetapele ba go fapana ba mmušo go akaretšwa MEC wa Kgoro ya Tlhabollo ya Ekonomi, Tikologo le Boeti, Mna Tshitereke Matibe, Modulasetulo wa Boto ya Boeti (LTA) Mna Andrew Dipela, Meyara wa Masepala wa Selegae wa Modimolle-Mookgophong, Cllr Aaron Sebolai, bašomi ba dikgoro le makala a mmušo, borakgwebo le boraditaba.
