“Yo e lego mogologolo, Dr Myles Munroe, ge a bolela ka lehu o re ‘masetlapelo a magologolo
bophelong ga se lehu eupša bophelo bja go hloka nepo’. Bophelo bja go tlaruma motho a eya mo le mola,
a tletše naga…ke masetlapelo a magolo a bophelo. Ka ntle le manganga Hlabirwa’a Bauba o phetše
bophelo bja gagwe a tseba gabotse seo e bego e le nepo ya gagwe – go hlankela setšhaba sa gabo. Bjalo
ka ge go laetšwa go tlhathaphelo (obituary) ya gagwe, Hlabirwa’a Bauba ke Kgošikgolo yeo e bušitšego
setšhaba sa Bapedi nako e telele go feta bohle. O bušitše setšhaba sa Bapedi ka katlego go tloga ka 1976
go fihla ge a robala – mengwaga ye 40. Ke nakong ya pušo ya gagwe fao a itaeditšego gore ke sekgwari
sa polelo seo se bego se šireletša le go obamela melao, ditlwaelo, meetlo le ditsela tša go phela tša
setšhaba sa gabo sa Bapedi,” Sekoati a realo.
“Bao ba gotšego naye le bao ba gotšego ka tlase ga tlhahlo le dikeletšo tša gagwe, ba tseba ka botlalo gore
go Kgošikgolo KK Sekhukune ba lahlegetšwe ke mohlahli, moetapele, motho wa ponelopele le sešego sa
tsebo le bohlale. Ka lebaka leo, re swanetše go diriša nako ye ya poloko ya gagwe go nagana gore na mo
nakong ye bjalo ka batho le bjalo ka setšhaba re lebile kae. Re swanelwa ke go dira bjalo ka gore felo fa
re gata dikgatong tša moetapele yo maatla yo a sego a ba feela le seabe go histori eupša a dirilego histori.
“Re swanela go ipotšiša gore naa ka kgonthe re diipone tša moetapele yo? Naa ka kgonthe re tšwetša pele
bohwa bjo a re tlogeletšego bjona? Ga go na pelaelo gore Hlabirwa’a Bauba o tlogetše bohwa bja go
huma bja go ya go ile bjo bo tlago ba gona go fihla mafelelong a nako. O tla gopolwa ke meloko yeo e
latelago bjalo ka moetapele yo a lokolotšego, a ruta, a matlafatša, a hlabolla, a diša le go šireletša setšhaba
sa gabo,” Mminanoko a realo.
“Bjalo ka mmušo wo o etilwego pele ke ANC, re a kwešiša, ntle le pelaelo, gore ga go na mokgwa o
mongwe wa go keteka bophelo bja Hlabirwa go feta go abela magagaborena meetse a go hlweka,
mohlagase, ditlabakelo tša kelelatšhila, dintlo tša go tsebalega le dibaka tša mešomo. Ditšhaba tša
gaborena tša dinagamagae di swanetše go hlabollwa le go humana ditlabakelo tša sebjalebjale bjalo ka
karolo ya go katološa bohwa bja Hlabirwa. Kgolo ya ekonomi yeo e diregago tikologong ya Fetakgomo-
Tubatse, e swanetše go dira tlhaloganyo thwii go batho ba tikologo ye…e ba hole. Mediro ya meepo yeo
e dirwago seleteng sa Sekhukhune, ga se ya swanela go ba mabapi le batho ba bangwe le dikhamphani
eupša e swanetše go ba mabapi le tlhabollo ya batho.
“Balli ba gešo, Hlabirwa’a Bauba a ka no ba a sepetše fela bohwa bja gagwe bja boikgafo le boetapele bja
go ikgetha di tla phela di le gona magareng ga rena, di swametše menaganong ya rena. Hlabirwa o
kitimile lebelo le lebotse mme bjale o swanetše go tlogelwa gore a khutše. Gape, legatong la Mmušo wa
Profense ya Limpopo, le legatong la ka, ke rata go fihliša mantšu a tlhobošo go batho ba gaSekhukhune.
Sepela gabotse morwa kgobetlele, Theledi ‘a Marota, Hlabirwa a’ Bauba.
