Tonakgolo o be a farafarilwe ke Molekgotlaphethiši wa Kgoro ya Maphelo, Dr Phophi Ramathuba,
magareng ga ba bangwe. Ge a efa polelo nakong ya kabo, Mathabatha o ile a bontšha gore projeke ye
e ka se hole profense feela eupša e tla hola gape le selete sa SADC.
“Ga re na sepetlela sa bogolo bjo re bolelago ka bjona fa. O ka bolela ka Zimbabwe, Zambia le mafelo
a mangwe – ka nnete ga go na sepetlela sa bogolo bjo. Ka fao, phethagatšo ya projeke ye, ge e šetše e
thomile go šoma ka botlalo, e tla ba le thušo go SADC,” gwa realo Mathabatha.
O tšwetše pele ka gore projeke e na le bohlokwa bja leago le bja ekonomi. E ya go thwala batho ba
bantši ka dikgato. Ke projeke yeo e tlago kaonafatša ekonomi le maphelo. Sepetlele seo se agwago go
letetšwe go goketša ditsebi tša maphelo gomme, ka lebaka leo, sa fetola sebopego sa maphelo mo
profenseng
“Ka Mošupologo le Labohlano, mafelong a mantši o tla hwetša dikombi di tloga dipetlele mo
profenseng go ya Steve Biko le dipetlela tše dingwe tše bohlokwa Gauteng ka lebaka la go hloka
bokgoni bja maphelo bjo protšeke ye e tlago bo tliša. Ke thomile go bolela ka projeke ye go tloga ka
2015. Ga go na Tona ya Maphelo yeo ke sa boledišanago le yona mabapi le projeke ye ebile ke
itlamile gore e tla bona seetša sa letšatši. Go sa šetšwe bogolo bja projeke ye, e bohlokwa kudu go
profense,” Mathabatha a realo ge a tšwela pele..
Polelong ya gagwe, Dr Ramathuba a gateletše gore mafelelong, badudi ba Limpopo ba ka se sa ya ka
ntle ga profense go nyaka dikaro le dinyakwa tše dingwe tša maphelo.
“Ke laleditšwe go moletlo wa go aloga ga dingaka tša rena tše 10 tša kalafo tšeo di bego di ithuta
mono Limpopo mme di šomiša sepetlele sa Mankweng le sa Petersburg bakeng go ithuta mošomo,
Tše dingwe ke ditsebi tša dithuto tšeo di fapanego tša maphelo. Re di hlahlile ka fase ga kgatelelo le
ditlhotlo ka lebaka la go hloka methopo goba didirišwa tša maphelo. Fela re kgonne go tšweletša tše
10 gomme nka netefatša gore ge sepetlele se se šetše se gafetšwe profense, re tla be re tšweletša
ditsebi tše dintši tšeo di kgethegilego tša maphelo ka ge re tla be re na le methopo yeo e lekanego,” a
realo.
“Bookelong bjo re tlo dira dikaro tša dipshio, dipelo le tše dingwe… re hloka sepetlela feela.
Protšeke ye e letetšwe go bitša R4.4 bilione yeo e tlago lefelwa ke profense gammogo le Kgoro ya
Bosetšhaba ya Maphelo. Dikakanyo tša mathomo di laetša gore protšeke ye e e ka tšweletša mešomo
ya nakwana ye 1, 220 nakong ya kgato ya kago. Gape e ka hlola mešomo ye e lekanago 2, 461 ya go
ya go ile mo Polokwane le mafelo a tikologo ge sepetlele se šetše se šoma ka botlalo,” Ramathuba a
realo.
