BOLOBEDU: Tonakgolo ya Limpopo, Ngk Phophi Ramathuba, o tšere magato a go
okobastša diphapano ka gare ga setšhaba sa bogoši bja Balobedu ka morago ga ketelo ya gagwe
ntlong ya bogoši moo a tshepišitšego go bušetša ditirelo le go bula gape dikantoro tša taolo le ge
go sa na le diphapano. Ramathuba, yo a bego a farafarilwe ke Molekgotlaphethiši wa Kgoro ya
Pušotirišano, Bodulo le Merero ya Setšo, Basikopo Makamu, Molekgotlaphethiši wa Mešomo ya
Setšhaba, Ditsela le Dikgerekgere, Tony Rachoene, le bahlankedi ba bangwe, o kopane le
maloko a lapa la bogoši mola go na le dikgaogano tšeo di golago mabapi le boetapele le pušo.
“Re šetše re fihlile kgole le batho ba Balobedu. Re kwele ditaba tša lena. Ditirelo go batho ga se
tša swanela go emišwa ka baka la mathata. Ke nna ke laolago mo Limpopo, ka gona dikantoro
tša lena di tla bulwa,” a realo a sa metše mare.
Polelo ya gagwe e tla mola go na le dingangišano tša tatelano ya bogoši tšeo di lego pele ga
dikgoro tša tsheko tšeo setšhaba sa Modjadji se boletšego gore e oketšwa ke go tsena ga batho ba
ka ntle. Ka lengwalo leo le rometšwego go boetapele bja ANC ka Labobedi, 19 Mopitlo 2026,
setšhaba se bontšhitše dipelaelo ka ditšhupetšo tšeo di tšhošetšago botshepegi bja setheo sa kgale
sa Modjadji seo se bilego gona mo mengwageng yeo e fetago 425.
Mmoleledi wa setšhaba sa bogoši bja Modjadji, Ronnie Moroatshehla, o boletše gore
dingangišano tše ke tše dingwe tša mathata a magolo kudu historing ya sebjalebjale ya setheo
gomme a lemoša ka go tsenelela ga dipolitiki mola taba esale pele ga kgoro ya tsheko.
“Gabjale go na le dingangišano tša tatelano ya bogoši tšeo di lego pele ga dikgoro tša Afrika
Borwa. Tshepetšo ya toka e swanetše go dumelelwa go tšwela pele ntle le go tsenelwa,” a realo.
Lengwalo le le ile la kgala gape maitekelo a go fetišetša bodulo bja histori bja bogoši go tšwa
motseng wa Khetlhakoni go ya motseng wa Maulwe. Le hlaloša kgato ye bjalo ka yeo e ka
aroganyago le go ferekantšha setšhaba sa Balobedu. Ka nako e tee, lekgotla la bogoši bja
Balobedu, ka kgoro ya bogoši ya Maulwe, le amogetše kahlolo ya kgorotsheko ya godimo ya
Gauteng yeo e lahlilego kgopelo ya ka pela ya go emiša go bulwa ga dikolo tša koma. Moemedi
wa lekgotla la bogoši bja Maulwe, Profesa Mathole Motshekga, o boletše gore kahlolo ye e
tiišitše maatla a Kgošigadi Masalanabo Modjadji VII le go tiiša molao wa gore diphapano tša
bogoši di swanetše go rarollwa ka gare ga lapa la bogoši.
“Sephetho se se swanetše go ruta Maafrikaborwa ka moka gore diphapano tša bogoši di
swanetše go rarollwa ka gare ga lapa la bogoši esego dikgorongtsheko,” gwa realo Motshekga.
Le ge go le bjalo, Ramathuba o hlalositše gabotse gore pušo le kabo ya ditirelo di ka se thibelwe
ke diphapano mme a re mmušo wa profense o ka se ipelaetše kgahlanong le sephetho sa kgoro
ya tsheko.
“Ge go na le taelo ya kgoro ya tsheko gomme motho a nyaka go ipelaetša, o swanetše
go šomiša tšhelete ya gagwe esego ya mmušo,” gwa realo Ramathuba.
“Re ka se ipelaetše ka taba ya go bula dikantoro ka gore di swanetše go šomela batho le dintona tša metse. Gape re tla
netefatša gore le bušetšwa dipuku tša bohlatse bja tefo (receipt book).”
O utolotše gore ditaba tše dingwe di ahlaahlilwe ka sephiring le boetapele bja bogoši, go
akaretšwa le dingongorego tša go timela ga ditokomane tša tshepedišo.
“Go tloga mo re ya go hwetša difaele le bahlankedi bao ba rwelego boikarabelo gomme ge re ba
hwetša, ba tla swanela go hlaloša boitshwaro bja bona ka ge ba dira gore go bonagale nke re
lwantšhana le lapa la bogoši. Re hlompha dintlo tša bogoši,” a realo. Tonakgolo o lemošitše gore
bahlankedi bao ba sa obamelego ditaelo, ba ka tlošwa mešomong.
“Yo mongwe le yo mongwe yo a ka se dirego seo ke mo kgopelago sona, o tla swanela go
tlogela mošomo gomme re tla thwala batho bao ba nang le bokgoni. Ka tsela ye, re tla bušetša
tshepo ya lena go rena,” a realo. Ramathuba o okeditše ka gore mmušo wa profense o tla bowa
ka morago ga dibeke tše tharo le dikarabo, a gatelela gore o ikemišeditše go tšeya diphetho tše
thata.
“Ga ke tšhabe go hloiwa,” a realo. Bogoši bja Modjadji bo ipileditše go bušetšwa maatla a
tshepedišo, go akaretšwa go bušetšwa ga dikoloi tša mmušo, dipuku tša bohlatse bja tefo (receipt
book) le diprojeke tša mananeokgoparara tšeo di emišitšwego. O kgopetše balaodi go hlompha
tshepetšo ya kgoro ya tsheko le go efoga dikgato tšeo di ka nyatšago diphetho tša yona.
