MMEGI WA SEIPONE
GAMATHAPO: “Ke a kwa gore mang le mang o re re lokologile fela nna ge ke re ke a
lebelelela, ke a bona gore ka moka ga rena re tantšwe … re makgoba! Matšatši a batho ba
rekiša mabilo le mahlatswa ao re a fulago mo nageng. Dilo tša tlhago tšeo re gotšego re
ipshina ka tšona ka ntle le go reka, bjalo di a rekišwa? Aowa Bakone, batho ba thopilwe … re
thopilwe! Ka moka dilo tša tlhago tšeo re gotšego re di humana mahala, bjalo di a rekišwa
mola re re re lokologile? Aowa, ka moka re tantšwe … re makgoba!” ka go kgotsa go ile gwa
realo Kgoši Phuti Matlala nakong ya ge setšhaba sa gagwe se keteka bohwa bja Bakone.
“Nna ke godišitšwe ke TT Cholo. Ka 1970 ge ke tsokama setulo sa bogoši, ke be ke na le
morutiši le mohlahli yo a bego a ntšhupa tsela. TT Cholo o be a ntšha ditaelo tša gore go
swanetše go direga eng mo gagabo a dutše a le Russia. O ile a mpha ditaelo tša gore ke age
dikolo le dikliniki gore setšhaba se kgone go hlabologa. Gape o mphile taelo ya gore ke reke
diterekere gore setšhaba se kgone go lema … se itirele dijo. Maburu a ile a leka gore a a
nthiba fela TT Cholo a ba hlasela a le Russia ba re tuu! Mokgalabje yo re ka se fetše go mo
leboga ka gore o išitše naga ya rena pele … o re lwetše. Bohwa bja rena Bakone ba Matlala ke
bjo bontši kudu. Seo bohwa bjo bo se nyakago ke feela gore batho ba bo ngwale gore
setšhaba le batho ba bangwe ba tsebe ka bjona.
“Gabotse bohwa bja rena bo ikokotletše ka rakgolo wa rena Komana … ke ra yena Mokibelo.
Komana e be e le kgoši e bonolo, e borutho ya go phophoma lerato, boikokobetšo le
tlhompho. Komana o be a hlompha setšhaba sa gagwe gomme o se rutile tlhompho,
boikokobetšo le khutšo yeo le mamohla e bonalago magareng ga bana ba gagwe. Rena re
setšhaba sa go rata khutšo, sa go hlompha batho ba bangwe le gona sa go rata go šoma gore
re se ke ra bolawa ke tlala. Rena Bakone modu wa rena o thoma nageng ya Yemen fao re
ilego ra sepela ra ya Ethiopia, ra fetela Somalia … ra tšama re ngaya Aforika go fihlela re
fihla Zimbabwe fao re tlogilego gona go tla mono Aforika Borwa. Mahlogedi a Bakone a
humanwa go selaganya dinaga tše dintši tša lefase,” Kgoši Matlala a realo.
“Bjalo ka setšhaba, re nyaka barutiši ba go swana le Mna Lekanka Thoka bao ba ngwalago
ditaba. Re duma gore ditaba tše tše dintši tša Bakone di ngwalwe ka dipukung gore bana le
ditlogolo tša rena tša ka moso di kgone go tseba fao re tšwago. Bakone ba na le lehumo le
lentši kudu la bohwa gomme ke thakgatšwa ke gore re thomile go keteka bohwa bjo. Selo seo
se šitišago Bakone go tšwela pele ke mona feela. Matšatši a ga go na selo seo se sa rekišwego
fela bjalo ka Bakone a re swaraneng ka matsogo, re thekgane, re thušane go iša setšhaba se
pele. A re beeleng mona ka thoko gore setšhaba se sa Bakone se tšwele pele ka go gola, go
itirela dijo le go hlabologa. Le išago ke a le mema ke re etlang re tle re keteke bohwa bja
Bakone mmogo,” Kgoši a realo ge a ruma.
Moletlo wo wa bohwa o be o tsenetšwe ke dikemedi go tšwa magošing a kgauswi, Kgoro ya
Dipapadi, Bokgabo le Setšo, makhanselara, dikemedi tša Foundation ya TT Cholo, bangwadi
le maloko a setšhaba sa Bakone.
