“Ye ke kopano e kgolokgolo yeo re bilego le yona ngwaga wo. Le tlile ka bontši … re a leboga gore le tlile
ka bontši bja go swana le bjo. Se se laetša gore le na le kgahlego go ditaba tša mmušo. Ye ke Pitšo ya
Presidente fao a nago le matona le baetapele ba bangwe ba mmušo. Gape Pitšo ye ke nako yeo setšhaba se
kgonago go bolela thwii le Presitente … go bolela le Ditona…go bolela le mmušo ka ditlhotlo le dinyakwa
tša sona. Re tlile mo bjalo ka mmušo go tla go kwa matshwenyego le ditlhologelo tša lena bjalo ka setšhaba.
Re gatiša le go ngwala ditaba tšeo le di bolelago gomme ge re boela morago, re ya go dula fase ra fetleka le
go sekaseka ditaba tšeo le di tšweleditšego go bona gore na bjalo ka mmušo re ka thuša kae go kaonafatša
maphelo a magagaborena.
“Go se swane le Democratic Republic of Congo (DRC), Afrika Borwa ke naga ya go hloka meetse. Ka
lebaka leo, dikarolo tše dikgolo tša naga ya rena, di na le ditlhotlo tša meetse. Mo GaSekhukhune le na le
matamo a magolo a mararo ka nepo ya go thuša badudi ka moka ba selete se go fihlelela meetse a go hlweka.
Go na le kgatelopele… maphelo a magagaborena a a kaonafala. Re thabišwa ke gore lekala la phoraebete le
lona le tsenše letsogo go thuša go merero ya tlhabollo ya setšhaba ka mananeo a kabo ya meetse, ditsela le
maporogo. Ke seo re se bolelago gore ka moka, mmušo, lekala la phoraebete le setšhaba re swanetše go
swarana ka matsogo go tliša tlhabologo le bophelo bjo bokaone go bohle. Re duma go bona lekala la
phoraebete le thekga dikgwebopotlana gore di gole di kgone go hlola dikgoba tša mešomo” Ramaphosa a
realo ge a tšwela pele.
“Rena bjalo ka mmušo wa gare, re abela diprofense le dimasepala tšhelete yeo re e bitšago ‘kabelo ka go
lekana’ (equitable share) go ya ka palo ya badudi le mabaka a mangwe. Tšhelete e nngwe yeo mmušo o e
abago ke ya kadimo ya go se lefelwe morago (grants) yeo e nepilwego diprojeke tšeo di rilego. Re neela
dimasepala tšhelete ye gore di hlabolle ditšhaba. Dimasepala tše dingwe di šomiša tšhelete yeo gabotse go
hlabolla maphelo a setšhaba. Go ba le tlhabologo…ditoropo di a gola mola mafelo a dinagamagae le wona a
kaonafala… go swana le ka fao ke kwelego bontši bja lena bo bolela ka gona. Ke kwele ba bangwe ba lena le
re meyara wa lena o a šoma le nyaka gore a be presitente. Le re le bona diphetogo ka mahlo a lena… le a
bona gore le ya pele le bophelo bo a kaonafala.
“Dimasepala tše dingwe di re, aowa, rena ga re na bokgoni bja go šomiša tšhelete ye… ga re na bašomi ba go
ba le bokgoni bja go šomiša mašeleng – di boetša mašeleng go sekhwama sa bosetšhaba. Legoro la boraro ke
la dimasepala tšeo di hlokago bokgoni eupša di tšeago mašeleng a mme tša a dirišetša mabaka a go fapana a
go se thuše setšhaba. Tšhelete e senywa godimo ga dilo tša go se tsebalege, ye nngwe e a utswiwa ka ditiro
tša bomenetša. Woo ke mokgwa wa kgale wa go šoma! Mokgwa o moswa wa go šoma ke gore ge masepala
a sa šome ka fao setšhaba se letetšego ka gona – go tla tsena rena! Ge setšhaba se sa kgotsofatšwe ke ka fao
baetapele ba bona ba bušago ka gona… go tsena rena ka gore setšhaba sa gaborena se nyaka mmušo wo o se
šomelago. Re tlamegile go fediša bomenetša, bohodu le manyofonyofo ka moka ao a thibelago tlhabologo le
boiketlo ditšhabeng tša magagaborena,” Ramaphosa a tshepiša ka go realo.
