“Balemi ba gešo, re na le bolwetši bja tlhako le molomo mo Limpopo. Bolwetši bjo bo ikepetše dileteng tša Vhembe le Mopani. Re na le mahlatse ka gore dilete tša Capricorn, Sekhukhune le Waterberg ga di na bothata bjo. Dinare ke barwadi ba tlhago ba bolwetši bja tlhako le molomo. Ka lebaka la gore di bapile le lešoka la diphoofolo la Kruger, dikgomo dileteng tša Vhember le Mopani di fela di kopana le dinare fao di fetelwago ke bolwetši bjo. Hle le se ke la reka dikgomo go tšwa dileteng tša Vhembe le Mopani ka gore seo se ka phatlalatša bolwetši bjo. Ka go thibela go phatlalala ga bolwetši bjo, re nyaka gore le be le leruo le lebotse la go hloka malwetši. Matšhaena a nyaka go reka dikgomo tša rena! Tšhaena ke mmaraka o mogolo kudu gomme ge ba ka rata dikgomo tša rena, re tla bona tšwelopele. Fela go bohlokwa gore le swaye dikgomo tša lena. Ge dikgomo di na le maswao, le mohla di timetše goba di utswitšwe, re kgona go tseba ka leswao gore ke tša mang. Le a bona gore bohodu bja leruo bo atile, ka gona, hle swayang maruo a lena.
“Bothata bja bohodu bja leruo bo oketšwa ke go hloka šedi ga rena bjalo ka setšhaba. Rena ge re gola, re be re tseba gore ge motho a fihlile motseng, o ipega mošate go Kgoši gore a tsebege gore ke mang. Matšatši a motho o no tšwela a etšwa aretse, a aga le rena, ya ba gae ntle le go ipega mošate. Re makala ge maruo a rena a nyamelela mola re dutše le batho bao re sa ba ttsebego. Hle, a re beeng maphelo a rena ka diatleng tša rena, re se ke ra gakantšhwa ke ditiragalo tša mafelo ao re dulago go wona,” Mokone a eletša ka go realo ge a tšwela pele.
“Balemi, a re šomeng. Bjalo ka balemi … a re lemeng gore re kgone go fepa setšhaba. Hle a re se keng ra emela mmušo … re dire makgotla a rena a balemi gore le mohla mmušo o fihla, o humane gore re ipopile. Hle a re ithuteng go fetoga go sepelelana le diphetogo tša leratadima. Bakeng sa go bjala dilo ka gore ke kgale re dira bjalo goba go diriša mekgwa ya bogologolo ya go hlokomela maruo, a re fetogeng. Balemiši ba rena ba gona mola le dulago go le fa dikeletšo tša maleba ka tšeo le kago di bjala le mekgwa e mekaone ya go hlokomela maruo. Ke hloile kudu balemiši ba go dula ka diofising bakeng sa go ya go batho go ba thuša. Ke rata ebile ke hlompha balemi kudu. Ke nyaka gore batho ge ba mpona ba re ‘Ke Tšhomi ya Balemi’.
“Ka lebaka la boitapišo bja lena, ga re na bothata bja tlala mo Limpopo. 95% ya badudi ba profense ye ba na le tša go ja letšatši ka letšatši. Sa go re kgahla le go feta ke tlwaelo yeo e golago setšhabeng sa gaborena ya go itirela dirapana tša merogo e menanana. O rekelang khabetšhe mola o na le serapana fao o ka e bjalago gona? O rekelang tamati mola o na le matsogo a go e bjala? Balemi, a re tšweleng pele go dira tšeo re tumilego ka tšona – go lema le go ruwa. A re fepeng setšhaba le go hlola dikgoba tša mešomo lekaleng la temo,” Mokone a realo.
