Lekgotla la liki le šišintše gore baduladitulo dileteng e be bona bonkgetheng go maemo a
bomeyara masepaleng wa Polokwane, Tzaneen, Makhuduthamaga, Lephalale le Musina.
Nakong ya kopano ya lekgotla, mongwaledi wa liki, Phineas Sebola, o re ba nyaka gore Billy
Pillay e be meyara wa masepala wa Polokwane, Mme Renny Mabuza e be meyara wa
masepala wa Greater Tzaneen.
“Kanana Leokana o swanetše go ba meyara wa go latela masepaleng wa Makhuduthamaga,
Sidney Mahlare a tsorame setulo masepaleng wa Lephalale gomme Rudzani Luambo e be
meyara wa Musina. Re ka se šikinyege go diphetho tše. Re ikemišeditše ka pitšo ya gore
baswa ba be gona maemong ka moka a maatla,” a realo.
O re ba tiišetša boikano bja bona go lenaneo la go šoma la ANCYL go tsošološa ekonomi ya
naga le go phološa ANC go mekgwa ya go nyaka go phuhlamiša mokgatlo wo wa tokologo.
“Kopano ya rena e rerile ditlhotlo tše mmalwa ka nepo ya go hwetša tharollo ya go aga
moeno wa go tiya go dikgahlegelo tša baswa, kudu bao ba hlakago,” a realo.
O ipiletša go matlafatšo ya ekonomi le go tlišwa ga batho bao ba nago le bokgoni.
“Ka morago ga tshekatsheko yeo e tseneletšego mabapi le ditiragalo tšeo di diregilego
Modimolle-Mookgophong, re tšere sephetho kgahlanong le mafelo ao a sa šomego,” a realo.
O re lekgotla le tšere sephetho sa go šwalalanya dihlophatšhomo tša dilete tše nnyane (sub-
regional task teams) mme gwa tsošwa dihlopha tše diswa.
“Nepo ya sephetho se ke go tsošološa go šoma le go tiya ga dilete, re netefatša gore mešomo
le dikgahlegelo tša ANCYL di phethagatšwa ntle le tšhitišo,” a realo.