POLOKWANE: Maloko a mararo a sehlopha sa bosenyi bja dikgang tša dithekisi a
ahloletšwe dikotlo tše telele kgolegong ke kgorotsheko ye kgolo ya Polokwane ka morago ga
go hwetšwa ba le molato go melato e mmalwa e šoro, go akaretšwa le polao ya mong wa
thekisi yeo e amanago le dintwa tša ka gare ga mokgatlo wa dithekisi wa Moletjie. Dikotlo
tše di filwe ka Labohlano la 5 Phupu 2026 ka morago ga dinyakišišo tše telele tšeo di bego di
lebane le ditiragalo tša bogale tšeo di amanago le dikgohlano tša dithekisi tikologong ya
Polokwane.
Mmoleledi wa maphodisa a Limpopo, Colonel Malesela Ledwaba, o rile dikotlo tše di
tšwa go lesolo la mahlale leo le dirilwego ke sehlopha sa go latela basenyi sa profense le
sekgao sa dinyakišišo tšeo di feleleditšego ka go swarwa ga bagononelwa ka kgwedi ya
Moranang 2021.
“Phuti William Mehlape (40) o ahloletšwe mengwaga ye 38 kgolegong ka melato ye mebedi
ya go leka go bolaya, go ba le sethunya seo se sego molaong le dikolo, melato e meraro ya go
hlasela ka maatla le go rulaganya polao. Matsiri Peter Mokgokong (52) yena o ahloletšwe
mengwaga ye mehlano kgolegong ka go ba le dithuthupi, mola Kgabo Johannes Moloto (45),
yo e lego mong wa thekisi yo a amanago le mokgatlo wa dithekisi wa Moletjie, a ahloletšwe
mengwaga ye 15 kgolegong,” gwa realo Ledwaba.
O re molato wo o tšwa tiragalong ya go thuntšhana ka koloi kua Seshego ka ntle ga
Polokwane moo mong wa thekisi a bolailwego ke bagononelwa bao ba bego ba sepela ka
koloi ya mohuta wa Toyota Etios. Monamedi yo mongwe yo a bego a na le motšwasehlabelo
o ile a gobala eupša a phologa. Maphodisa a ile a bula melato ya polao le go leka go bolaya.
“Ka tšhomišo ya tshedimošo ya mahlale bjona bošegong bjoo bja tiragalo, re ile ra kgona go
swara koloi ya bagononelwa ka morago ga ge e fetile Nyl Plaza tseleng ya N1 South. Ka
morago ga moo, go ile gwa hwetšwa gore koloi yeo e utswitšwe Pretoria,” a realo.
Ledwaba o re mootledi wa koloi, yo a šetšego a hlokofetše, o ile a swarwa gotee le
Mokgokong tikologong ya Mokopane moo go ilego gwa hwetšwa dithothopi go yena. O re
dinyakišišo tša go ya pele di utolotše gore go thwe Moloto o ile a lefa bagononelwa gore ba
bolaye mong wa thekisi. Mehlape, yo a lemogilwego bjalo ka yo mongwe wa bathuntšhi, o
ile a swarwa ka morago, gotee le bagwera ba gagwe ba babedi bao bjale ba hlokofetšego.
“Maphodisa gape a ile a kgokaganya sehlopha se le melato e mengwe e mebedi ya go
utswiwa ga dikoloi (BMW le VW Polo) motseng wa GaMatlala gammogo le bohodu bja
kgwebo lebenkeleng la bjala kua Mankweng ka Moranang 2021,” a realo.
Ledwaba o rile melato ye e kopantšwe gomme ya swarwa ke Warrant Officer Victoria
Mashego yoo a ilego a ganetša gore ba lokollwe ka peila nakong ka moka ya tsheko.
Mo nakong ya dinyakišišo, go ile gwa hwetšwa gape gore Mehlape o be a le ka ntle, a tšwele
ka peila molatong wa go bolaya lephodisa leo le bego le šoma setišing sa maphodisa sa
Polokwane. Gabjale o šetše a ahloletšwe bophelo ka moka kgolegong molatong woo.
“Kahlolo ye e bontšha boikgafo bja maphodisa bja go fediša dihlopha tša bosenyi le go
netefatša gore basenyi ba otlwa ka botlalo ke molao,” gwa realo Ledwaba.
Mokhomišinare wa maphodisa a profense ya Limpopo, Lieutenant General Thembi Hadebe,
o amogetše kahlolo ye mme a re e tla thuša go tiiša tšhireletšo metseng yeo e angwago ke
dintwa tša dithekisi.
Basenyi ba ile ba hwetšwa molato ka fase ga molao wa “common purpose” ka melato ye e
akaretšago go rulaganya polao, go leka go bolaya, go ba le dithunya le dikolo tšeo di sego
molaong, go ba le dithuthupi le go hlasela ka maatla.



