THAKGALANG: Dikgopelo tša kamogelo, thekgo le boikarabelo di be di etišitšwe pele
tiragalong ya temošo ka ga ‘autism’. Autism ke bolwetši bja go raragana bja megalatšhika
bjo bo amago ka fao batho ba bonago lefase ka gona, ka fao ba boledišanago, ba dirišanago
le go itshwara go batho ba bangwe. Baetapele ba setšhaba le batswadi ba lemošitšwe gore
kgethollo, tlhokego ya tlhokomelo le ditirelo tšeo di sa lekanego di sa tšwela pele go nyefola
bana bao ba phelago le autism.
Tiragalo yeo e swaretšwego Tlou Tlou Centre for Autism kua motseng wa Thakgalang ka ntle
ga Seshego, e kopantše batswadi, dihlopha tša tšwetšopele le baemedi ba mmušo go tšweletša
ditlhotlo tšeo malapa a lebanego le tšona le tlhokego ya magato a tšhoganetšo a thušo.
Autism Spectrum Disorder (ASD) ke bolwetši bja kgolo bjo bo amago ka moo motho a
bolelago, a phelago le ba bangwe le ka moo a šomišago tshedimošo ka gona. Le ge bo
iponagatša ka ditsela tšeo di fapanego go batho ba go fapana, ditsebi di gateletše gore magato
a thušo ya ka pela, kalafo le tikologo ya thekgo di bohlokwa go thuša bana go fihlelela
bokgoni bja bona bja go itirela le go iphediša.
Lenaneo le thomile ka leeto la go sepela la setšhaba leo le bego le ikemišeditše go godiša
temošo ka bolwetši bjo le go lwantšha kgethollo le ditlhotlo tše dingwe tša setšhaba go
akaretšwa tlaišo ya bong ka malapeng le setšhabeng.
Modulasetulo wa Autism Limpopo, Betty Sebelebele, o ipileditše setšhabeng go lemoga
serithi le ditokelo tša bana bao ba phelago le autism.
“Go godiša le go hlokomela ngwana yo a nago le autism, ga se tsela e bonolo. Re swanetše go
thoma pele ka go ba amogela ka moo ba lego ka gona. Maikemišetšo ga se go ba fetola eupša
ke go ikamanya le bona gore ba ikwe ba amogelega bjalo ka batho,” a realo.
Sebelebele o ile a lemoša gape ka go kgaoganya bana goba go ba iša mafelong a tlhokomelo
ntle le tlhokomelo ye e lekanego, a re seo se ba bea kotsing ya tlhokofatšo le tlaišo. O ile a
tšweletša gape go tshwenyega ka tšhomišo yeo e fošagetšego ya dithušo tša tšhelete tša
mphiwafela tša bana bao ba sa itekanelago.
Christina Phooko wa Association for Persons with Disability (APD) Limpopo o rile boitapišo
bja temošo bo swanetše go tliša diphetogo tše di bonagalago go bana ba.
“Ga se ra swanela go keteka feela. Go swanetše go ba le diphetho gore ge re bowa ngwageng
wo o tlago, go be go na le tšwelopele. Go godiša ngwana yo a nago le autism go nyakega
tšhomišano magareng ga malapa le batšeakarolo,” a realo.

Batswadi ba eleditšwe go amogela maemo ao le go nyaka thušo ya maleba, go akaretšwa le
tlhabollo ya monagano go kgona go lebeletšana le mathata a maikutlo.
Moemedi wa Kgoro ya Tlhabollo ya Leago, Tsakani Mathebula, o rile malapa a mantši, kudu
basadi, ba rwala morwalo wo ba le noši gomme a kgopela banna go tšea karolo ye kgolwane.
“Bjalo ka batswadi, re nyaka thekgo ya tša monagano ka gore re feta mathateng a mantši.
Banna ba swanetše go tšea karolo ye kgolwane,” a realo.
Mong wa Tlou Tlou Centre, America Ngwepe, o tšweleditše tlhokego ya mafelo ao a
ikgethilego a autism profenseng ya Limpopo. Seo se gapeletša malapa a mantši go nyaka
ditirelo ka ntle ga profense.
“Ga go na sekolo sa autism mo Limpopo gomme bana ba bantši ba išwa Pretoria. Lefelo le le
thomile ka Dibatsela 2025 mme le šetše le amogetše bana ba 10 mola bao ba fetago 30 ba le
lenaneong ka lebaka la tlhokego ya sekgoba,” a realo.



