Bašemane le basetsana ba go feta 25 000 ba boetše malapeng a bona ba bolokegile ka morago
ga go fetša sehla sa dikoma sa 2025. Ka kakaretšo, go ngwadišitšwe dikoma tše 500 tšeo di
akaretšago tša bašemane tše 350 le tše 150 tša basetsana. Le ge go hweditšwe dikolo tše
mmalwa tša go se be molaong, maphodisa gammogo le baetapele ba setšo ba tšere dikgato ka
pela go netefatša polokego gomme seo se thušitše kudu go fokotša dikotsi.
Tonakgolo ya Limpopo, Ngk Phophi Ramathuba, o lebogile komiti ya dikoma, baetapele ba
setšo le batšeakarolo ka moka ka mošomo wa bona sehleng se sa dikoma sa 2025. Ramathuba
o boletše gore le ge bontši bja dikolo tša dikoma bo phethagaditše mešomo ya tšona ka
boitshwaro, tlhompho ya setšo le go latela ditaelo tša polokego, profense e nyamišwa ke
tahlego ya maphelo a bašemane ba babedi.
Yo mongwe a hlokofetše ka lebaka la bolwetši mola yo mongwe a hlokofetše ka morago ga
kotsi ya mollo wo o fišitšego lefelo la koma.
“Re swabile kudu ka tahlego ye gomme re fa malapa a bao ba hlokofetšego mantšu a
matlafatšo. Go hlokofala ga motho komeng ga go amogelege gomme re tlo tšwela pele go
šoma ka thata go netefatša gore taba e bjalo ga e sa direga,” a realo.
O re mmušo o tla matlafatša mananeo a go hlahloba maemo a maphelo a barutwana le go
oketša thekgo go netefatša gore ditiragalo tše bjalo ga di sa direga.
Ramathuba o retile tšhomišano e botse magareng ga baetapele ba setšo le dihlogo tša dikoma
ka ge ba latetše molao, ba romela dikgopelo tša boingwadišo ka nako gomme tša bea
polokego ya baagolwa pele. O hlohleleditše batho ka moka bao ba ikemišeditšego go swara
dikoma nakong yeo e tlago gore ba ngwadiše ka nako le go latela melao ya naga.
“Se se tla fa komiti ya dikoma le bašomi ba maphelo sebaka se sebotse sa go dira diteko tšeo
di nyakegago le go fa thušo moo go nyakegago,” a realo.
