MMEGI WA SEIPONE
POLOKWANE: Mathapama a Mokibelo wa 22 Dibokwane (Febereware) e be e le a go fola.
Moya woo o bego o foka fao e be e le wa go fola, wa lethabo, boiketlo le tetelo. O se ke wa
forwa … batho ba be ba tšhephile. Bontši bja banna bo be bo swerwe ke disutu, dithai tše
ditelele mola maotong go be go phadima dieta tša sebjalebjale tša dinko tše ditelele. Palo e
kgolo ya basadi e be e tšhankgetše ka riroko tše ditelele tše tša meletlo ya mantšibua, bangwe
ba feletše ka disutu mola barutišigadi ba Sekolo sa Khaiso e be e le magokobu ke diblouse tše
tšhwaana mola dituku le meriri di be di re halala! Kua morago go be go popoduma mmino wa
‘Kiba yeo e Lokologilego’ ka koša ya “Pula” (a e ne ya medupi). Lefelo e be e le
hotelengtsoko ka ntlenyana ga Polokwane fao morero e bego e le Thutophatlhošo ya Ngwaga
ka Ngwaga ya TWB Phatudi le go lebogiša barutiši ba Sekolo seo se Phagamego sa Khaiso.
Khaiso ke se sengwe sa dikolo tša kgale tšeo di hlomilwego mengwageng ya bo1920, ka fao
e feditše mengwaga ya go feta lekgolo. Khaiso e hlomilwe e le sekolo sa kereke seo go sona
go rutilego Gerard Sekoto yo e bego e le mothadi wa diswantšho wa go tuma le bangwadi ba
go tsebega bjalo ka Can Themba le Bloke Modisane mengwageng ya bo1930. Sekolo se se
šutišitšwe go tloga toropong ya Polokwane go ya Seshego ka 1984.
“Mamohla ke letšatši la go keteka le go hlompha barutiši ba bakaonekaone. Mo sekolong se
go na le barutiši ba 40. Ke modiro o mogolo go laola palo e kaalo ya barutiši fela barutiši bao
ke šomago nabo, ba dirile gore se e be modiro o bonolo. Ke šoma le barutiši bao ba ratago go
tliša diphetogo maphelong a barutwana le a setšhaba. Ba ke barutiši bao ba abelago bana
tsebo mola ba bile ba ba aga go ba batho ba mohola setšhabeng. Barutiši ba sekolo se ba
dumela gore ngwana yo mongwe le yo mongwe o na le bokgoni mme seo bana ba se nyakago
ke tlhahlo, thekgo le tlhohleletšo ya gore ba be tše dikaone tšeo ba kago ba tšona bophelong.
Barutiši ba ba šoma go feta ka fao ba letetšwego go šoma ka gona. Ka boikgafo bja bona, ba
dira phapano maphelong a barutwana mme ka gona ba swanelwa ke go retwa le go
hlompšha,” gwa realo hlogo ya sekolo, Mdi Mosima Teffo, ge a bolela ka barutiši ba gagwe.
Ngwagola ka 2024, Khaiso e humane 99.3% go dipoelo tša marematlou, fao godimo ga
barutwana ba 149, go paletšwego yo tee feela. Katlego ye e file sekolo maemo a pele seleteng
sa sona. Nepo ya lenyaga ke go fihlelela katlego ya 100% ditlhahlobong tša marematlou.
Dikokwane tšeo sekolo se se tsebegago ka tšona di akaretša go hlweka, boitshwaro bjo
bobotse, serithi, boitshepo le go hlompha nako.
Hlogo ya sekolo o re sekolo se kgona go fihlelela katlego ka lebaka la Khaiso Foundation yeo
e thekgago sekolo ka mešogofela. Magareng ga diprojeke, ye nngwe ke ya letšatši la mešono
ya bokamoso (career exhibition) fao barutwana ba rutwago ka mešomo yeo ba ka e latelago
maphelong a bona. Ka mekgwa e mentši, Khaiso esale seka sa tshepo, boikgantšho le
kgotlelelo go merero ya thuto.
