MOKGADI MONYEPAO
MANKWENG: Boimana ke mpho le leeto le bohlokwa bophelong bja mosadi. Le ge go le bjalo, bo
ka tla le diphetogo le malwetši ao a ka amago mmagongwana le lesea. Go ba le tsebo ka malwetši ao a
tlwaelegilego nakong ya boimana, ka moo a ka thibelwago ka gona le ka moo a alafšago ka gona, go
bohlokwa kudu go šireletša maphelo a bomma le masea.
Ngaka Makachaba yo e lego ngaka ya basadi (obstetrician & gynaecologist) sepetleleng sa Mankweng
o re: “Boimana ga se bolwetši eupša bo hloka tlhokomelo ya kgauswi. Ge re sa lemoge diphetogo ka
pela, re ka lahlegelwa ke maphelo ao re ka bego re a šireleditše,” a realo.
Ngaka Makachaba o hlalosa gore a mangwe a malwetši ao a bonwago gantši ke:
Kgatelelo ya madi (preeclampsia) – yeo e ka bakago go ruruga ga sefahlego, diatla le maoto, hlogo
yeo e opago le mathata a go bona.
Swikiri ya boimana (gestational diabetes) – ye e tšwelelago nakong ya boimana.
Anaemia – go hlaelela ga tšhipi (iron) mading yeo mabakeng a mangwe e hlolwago ke ge moimana a
eja dilo tše di sa jewego bjalo ka mabu le dipampiri. Se se dira gore mmele o palelwe ke go tšweletša
haemoglobin yeo e sepetšago moya go tšwa maswafong go ya dithong tše dingwe tša mmele.
Malwetši a moroto (UTIs) le malwetši a tšwaetšano a go swana le HIV le syphilis. Malwetši a
mangwe a ka fetela go tšwa go mma go ya go lesea nakong ya boimana goba pelego. Go dira diteko
ka pela le go thoma kalafo go thuša go šireletša lesea.
“Malwetši a mantši a lemogwa ka diteko tšeo re di dirago kliniking le sepetlela. Seo se bontšha
bohlokwa bja go ya kliniking ka pela ge mosadi a lemoga gore o imile,” a gatelela bjalo.
Go ya ka ngaka, thibelo ke yona tsela e botse kudu ya go lwantšha malwetši.
“Eja dijo tšeo di leka-lekanego, enwa meetse ka mo go lekanego, tlogela bjala le motšoko gomme o
sepele kliniki ka tshwanelo. Tše ke dilo tše bonolo eupša di phološa maphelo.”
O okeditše ka go re diteko tša ka mehla tša madi, moroto le kgatelelo ya madi di thuša go bona
mathata pele a gola.
Ngaka Makachaba o re kalafo e ithekgile ka mohuta wa bolwetši.
Kgatelelo ya madi e laolwa ka dihlare tše di bolokegilego.
Swikiri ya boimana e laolwa ka dijo goba insulin.
Anaemia e alafša ka dipilisi tša iron.
Malwetši a tšwaetšano a alafša ka dihlare tšeo di laetšwego ke setsebi.
“Mosadi yo a imilego a se ke a ithekga ka dihlare ka ntle le keletšo ya ngaka. Dihlare tše dingwe di ka
gobatša lesea,” o lemošitše bjalo.
Ngaka Makachaba o gatelela bohlokwa bja go etela kliniki ya baimana (antenatal clinic) ka mehla.
“Kliniki ga se feela lefelo la go lekola eupša ke lefelo la go šireletša bokamoso bja lesea.”
Basadi ba fiwa dipilisi tša go swana le:
Iron, Folic Acid, Calcium le diMultivitamin.
Dipilisi tše di thuša go thibela anaemia, go aga marapo a lesea le go šireletša kgolo ya lona.
Ngaka Makachaba o feditše ka go re tsebo ke maatla.
“Ge basadi ba ka latela ditaelo tše tša maphelo, ba etela kliniki ka mehla le go nwa dipilisi tša bona
gabotse, re ka fokotša mahu a bomme le masea.”
Go lemoša setšhaba ka malwetši a nakong ya boimana go bohlokwa gore re age setšhaba se se
phetšego gabotse mo bomme le masea ba phelago ka polokego le lethabo.
