MOKGADI MONYEPAO
MANKWENG: Kgwedi ya Diphalane (Oktobere) e tsebja bjalo ka kgwedi ya temošo ya kankere ya
matswele (Breast Cancer Awareness Month). Ye ke nako yeo e kgethilwego go gopotša, go ruta le go
thekga basadi bao ba lwantšhago kankere ya matswele. Ke nako ya go matlafatša morero wa
tlhokomelo ya matswele le go tšea kgato go lwantšha bolwetši bjo.
Le ge mahlale a kalafo a tšwela pele, kankere ya matswele e sa le tlhobaboroko basading ba Afrika
Borwa. Mofatišiši (researcher) go tšwa Yunibesithing ya Limpopo e bile e le moithutamahlale wa tša
kalafo (clinical scientist), Omphile Rampyapedi, o hlalosa ka moo dimela tša setšo di ka thušago go
lwantšha kankere ya matswele.
“Ke mengwagangwaga Maafrika a ithekgile kudu ka dimela tša setšo bjalo ka mothopo wa bophelo.
Malwetši a mantši ga a thome go ba gona ka rena eupša ke kgale a le gona. Go tšwa go boitemogelo
le bohlale bja bona, borakgolokhukhu le bomakgolokhukhu’arena ba phetše le malwetši a le go tla ka
mekgwa ya go a alafa. Magareng ga Maafrika, go be go tlwaelegile gore batho ba tsebe pheko yeo e
ka fiwago motho yo a nago le bolwetši. Go be go se na diteko tša mahlale a go swana le a makgowa
eupša tsebo yeo e be e šoma – e fodiša, e nolofatša bohloko gomme e efa tshepo le tsebo. Le ge e be e
na le ditlamorago tše dingwe, e be e le maatla a setšo ao a tlhompšhago ke setšhaba,” a realo.
Rampyapedi o hlalosa gore morero wa gagwe ke go hlalosa tsebo ya setšo ka papetšo le mahlale a
sekgowa. O re: “Ke nyaka go bontšha gore tsebo ya bagologolo e na le motheo wa mahlale a
sebjalebjale. Dimela tša setšo di ka thuša go matlafatša gomme tša šireletša le go thibela disele (cells)
tša kankere go ata. Batho ba borena ba be ba phela ka tsebo ya tlhago. Lehono, re swanetše go e
hlahloba le go e hlalosa ka go e bapetša le mahlale a Bodikela a makgowa esego go e lahla”.
Rampyapedi o re dinyakišišo tša gagwe di lebelela dimela tšeo di nago le phytochemicals
(dikhemikhale tša tlhago tšeo di humanwago ka go dimela tšeo di nago le mehola e mentši ya
maphelo) – tše bjalo ka flavonoids, alkaloids, terpenoids le polyphenols. Dikhemikhale tše di kgona
go: fokotša go senyega ga disele (oxidative stress) tšeo di bakago kankere. Dikhemikhale tše di na le
bokgoni bjo bo akaretšago: (a) Go matlafatša tshepedišo ya go lwantšha malwetši; (b) Go bolaya
disele tša kankere ka tsela ya tlhago le (c) Go thibela kankere go phatlalala.
O dirišitše MCF-7 breast cancer cell line, e lego mohlala wa disele tša kankere ya matswele, go
lekola gore na sehlophana se sennyane (sampolo) ya dimela di kgona go fokotša kgolo ya disele goba
di ka baka apoptosis yeo e lego go hwa ga disele ka tlhago bjalo ka karolo ya kgolo ya motho. Ka ntle
le seo, dinyakišišo di hlahloba ka moo dimela di amago disele tša go lwantšha malwetši tšeo di
bitšwago neutrophils, tšeo e lego mohuta o montši wa mahlweletšhweu a madi (white blood cells) ao
a lwantšhago ditwatši tšeo di hlaselago mmele ao a ka thušago go lwantšha kankere.
“Re lebelela gore na sehlophana se sennyane (sampolo) ya dimela di ka dira gore mahlweletšhweu a
madi (neutrophils) a be maatla go fediša disele tša kankere ntle le go senya disele tšeo di phetšeng
gabotse. Le ge dinyakišišo di sa tšwela pele, di fa tshepo ya gore dimela tša tlhago di ka ba karolo ya
kalafo yeo e bolokegilego, e bonolo le gona ya theko ya tlase. Morero wa ka ke go aga kgokagano
magareng ga tsebo ya bagologolo le mahlale a sebjalebjale. Dimela tša rena tša tlhago di ka ba kalafi
ya mmakgonthe ya ka moso — ge feela re ka kwešiša dimela tše gabotse,” Rampyapedi a realo.



