POLOKWANE: Profense ya Limpopo e hweditše dipoelo tša 85.1% go marematlou a 2024 mme ye ke kaonafalo go tšwa go dipoelo tša 79.5% tša 2023. Nakong ya ge a ala dipoelo tša profense ka go naba go la Polokwane ka Labobedi, 14 Pherekgong 2025, Tonakgolo Ngk Phophi Ramathuba, o re ke mathomo go tloga mola go humanwago tokologo ge profense ya Limpopo e fetile mollwane wa 80% dipoelong tša mphato wa marematlou. Gabjale profense e hlatlogile go tšwa maemong a bošupa go ya go a botshela Afrika Borwa ka bophara.
Ramathuba o re go a hlohleletša gore barutwana ba go feta 90 000 ba kgonne go fetša marematlou a bona ka 2024. Selete sa thuto sa Mogalakwena se di gogile pele ka go hwetša palomoka (total) ya 87.8% ya barutwana, Mopani West ya hwetša 87.2% maemong a bobedi mola Vhembe East le Capricorn South di hlakanetše maemo a boraro ka go hwetša 85.8%.
“Re ile go etiša pele bokgoni, kudu bja go hwetša dipoelo tša patšhola (bachelor) ka nepo ya gore profense ya rena e be ka gare ga tše hlano tša maemo a godimo (top 5) tša go kgona ngwageng wo wa 2025.
O re o kgopela gore setšhaba se se felele mmušo pelo ge o nyaka bokgoni bja maleba dikolong tšeo di hlokago ntle le go gapeletšwa gore o thwale bana ba mobu, kudu go dithuto tša saense (science), theknolotši, entšineering le dipalo moo dikolo di šalelago morago gona.

Tonakgolo o re ge ba keteka katlego ya bona, ba swanetše go gopola gore go sa na le mošomo wo o swanetšego go dirwa, kudu seleteng sa Sekhukhune.
“Re swanetše go thekga go fola ga megopolo (mental health) le mebele ya barutwana mafelong a rena a thuto. Go bohlokwa kudu go dira mafelo ao a hlwekilego a bile a bolokegilego gore barutwana ba kgone go bolela tša mafahleng a bona ba lokologile,” a realo.
Ramathuba o dumetše gore go na le mathata a basetsana ba go ima dikolong “Go bohlokwa gore re šomišane le setšhaba go tliša thekgo le didirišwa go thuša baswa ba rena go atlega. Barutwana ba swanetšwe go rutwa ka go phefa go ima e sale bana mme bao ba imišago bana ba swanetše go otlwa ka ge ba senyetša bana ba rena bokamoso,” a realo a hlohleletša bao ba paletšwego ke go tšwelela gore ga se mafelelo a bophelo empa seemo sa bona ke sa lebakanyana.

Molekgotlaphethiši wa Kgoro ya Thuto, Mme Mavhungu Lerule-Ramakhanya, o re o thabišitšwe ke gore ba šutile go maemo a bošupa go ya go maemo a botshela.
“Re profense yeo e nyogelago godimo. Re dira bjalo re tshela mellwane ebile re keteka bokgoni. Re phethagaditše tshepišo ya rena efela ga se ra fihla mo re yago,” a realo.