Dipula tša mafula go ralala le Limpopo di šitišitše mananeo a taolo ya letadi (malaria)
gomme tša godiša matshwenyego a gore malwetši a ka oketšega ka ge meetse ao a emego a
dira mafelo a mabotse a bodulo bja menang. Go tloga mathomong a ngwaga wa ditšhelete wa
2025/26 ka Moranang, profense e ngwadišitše dipego tše 838 tša twatši ya letadi le mahu a 12
mme se se laetša gore bolwetši bo sa le kotsi mafelong ao a amegago kudu. Palo ya dipego ka
beke e sa le ka fase ga maemo a phatlalatšo ya twatši mme e fapana magareng ga 17 le 36
eupša balaodi ba temošo ya maphelo ba re maemo a ka fetoga ge meetse a mafula a thoma go
fokotšega.
Mmoleledi wa Kgoro ya Maphelo mo Limpopo, Neil Shikwambana, o re lenaneo la ngwaga
le ngwaga la go hlasela menang ka gare ga dintlo leo le thomilego ka Dibatsela 2025 le ya go
fela ka Mopitlo 2026 ka maikemišetšo a go fihlelela malapa a dimilione tše 1.1. Lenaneo le
fihleletše feela 48% ya malapa mme se se ka fase ga 70% ye e bego e letetšwe ka morago ga
gore matšatši a ka bago 30% a šitišwe ka lebaka la maemo a mabe a boso.
Shikwambana o lemošitše gore go šireletšwa mo go sa lekanego go oketša kotsi ya phetetšo
ya bolwetši, kudukudu metseng yeo e šetšego e le kotsing ka lebaka la phihlelelo e nnyane ya
ditirelo tša maphelo. Mafula a sentše le meago mafelong a mangwe, a dira gore go be thata
gore dihlopha tša go tšhela dihlare gammogo le balwetši ba fihlelele ditheo tša maphelo. Go
begilwe mahu a mabedi ao a amanago le letadi ka morago ga gore meetse a mafula a
fokotšege fao dilete tša Mopani le Vhembe e lego tšona tšeo di amegilego kudu.
Badudi ba re bothata bja tlhaselo ya menang bo oketšegile. Alex Phiri (39) go tšwa Bolobedu
o boletše ka go longwa ka mehla le go se robale gabotse le ge a šomiša didirišwa tša go
bolaya menang. Prince Masiapata (32) o re malapa a boifela maphelo a bana le batšofadi ka
ge menang e tletše.
Bašomi ba maphelo ba kgopela badudi go thiba moo meetse a emego, go apara diaparo tše
telele bošego le go ya kliniking ka pela ge ba bona dika tša bolwetši bja letadi. Dika tše di
tlwaelegilego di akaretša go kwa go fiša, hlogo e bohloko, go nyaka go hlatša le maswao ao a
swanago le a mpshikela ao a ka fetogago a ba šoro ge kalafo e diega.
Mmoleledi wa Kgoro ya Maphelo ya bosetšhaba, Foster Mohale, o re ditshekatsheko tša kotsi
di tšwela pele gomme go šomišwa magato a tšhoganetšo ya karabelo go ralala le Afrika
Borwa.
“Balaodi ba matlafatša go lebelela maemo, go netefatša gore dihlare di gona le go itokišetša
go oketša taolo ya menang ge dipego di ka oketšega. Badudi ba kgopela badudi go dumelela
dihlopha tša go gaša dihlare go tsena malapeng a bona le go nyaka kalafo ka pela. Go hwetša
bolwetši ka pela go bohlokwa go thibela mahu ge mananeo a thibelo a emetše go boela
setlwaeding ka morago ga mafula,” a realo.
