MMEGI WA SEIPONE
Phetogo ya leratadima ga e sale madireng goba nonwane yeo e bolelwago feela mebileng eupša ke taba yeo e diregago mo lefaseng mo nakong ye. Ye nngwe ya dinonwane tšeo di tumilego le go tsebega ka maemo a mabe a go befa a leratadima, ke ya Noah yeo e bolelwago ka gare ga Pebele fao go thwego mafula a ile a khupetša lefase fao go bego go se na botšhabelo. Bomaratahelele ge ba bolela ba fela ba re masetlapelo ao a tlago latela lefaseng a go befa ga maemo a leratadima, a tla tla ka mokgwa wa mollo goba phišo. Masetlapelo ao a bolelwago dinageng tša Yuropa mo nakong ye, a itaetša a tiiša polelo ye ya bomaratahele ya gore lefase le ka tla la gakantšhwa goba go fedišwa ka mollo. Na ka kgonthe hele e fihlile mo lefaseng?
Dipego tšeo di tšweletšego kgatišong ya Guardian on Google ya 27 Phupu 2026, di laeditše gore dinaga tša Yuropa di laeditše phišo yeo dinaga di thomago go e bona fao dinaga tša go swana le Engelane, Fora, Jeremane le tše dingwe di llago ka lephoto la phišo ya ka godimo ga ditikrii tše masomenne tša ‘Celsius’ (40̊ C). Nageng ya Denmark go begilwe phišo ya 36.6̊ C ka letšatši la 27 Phupu 2026, e lego phišo yeo e sa kago ya bonwa nageng yeo go tloga ka 1874 ge dipego tša phišo di thoma go gatišwa. Nageng ya Slovakia go begilwe phišo ya bošego ya go fihla go 26.3̊C yeo e tšhošitšego bontši bja badudi. Nageng ya Jeremane go begilwe phišo ya go fihla go 41.3̊ C mola badudi ba eleditšwe gore phišo e ka namelela go feta 42̊ C. Na re ka re hele e itaetša e fihlile mo lefaseng goba tše ke matete a tlhago?
Go sepelelana le lephoto leo la phišo, go begilwe melokoloko ya mello ya hlaga dinageng tša go etša Spain, Jeremane, Fora le dinaga tše dingwe. Mello ye e hlotše ditshenyegelo tše dikgolo go maphelo a batho, mafarahlahla, dithoto le tikologo fao mašabašaba a lahlegetšwego ke mešomo le mekgwa ya boiphedišo. Go begilwe mahu a go feta 200 a bana le batho ba bagolo nageng ya Fora ka lebaka la phišo. Yuropa ke e nngwe ya dikontinente tša go tonya kudu fao nakong ya marega bontši bja dinaga bo aparelwago ke lehlwa. Potšišo yeo motho a kago e botšiša ke gore na ge selemo sa mafelo a go tonya bjalo ka Yuropa se aparelwa ke phišo e kaaka yeo e makatšago le boramahlale, na selemo sa mo Afrika, yeo e tumilego ka go ba kontinente ya go fiša, se ya go ba bjang? Na re ya go o beša wa tuka selemong seo re se lebilego?
Baakanyi ba boso ba šetše ba laeditše gore tikologo ya SADC le mafelo a mangwe lefaseng, e ya go lebana le sehla sela se sebe sa go bitšwa ‘El Nino’. Sehla sa El Nino ke sehla sa go ba le pula ya go gakantšha yeo gantši ge e ena, e hlolago mafula mola ditikologo tše dingwe di eba komelelong ya go kgaola pelo. Sehla sa El Nino se tswalanywa le motlhako, tlala le matshwenyego ka lebaka la gore fao pula e hlolago mafula, e senya mafarahlahla a bohlokwa, ya senya dibjalo le diphoofolo mola e senya le mešomo ya batho. Ka lehlakoreng le lengwe, fao El Nino e hlolago komelelo, dibjalo le diphoofolo di bolawa ke go hloka meese le phulo mola mešomo ya mašabašaba a batho le yona e fela mola tlala e aparela malapa. Phetogo ya leratadima ga se toro, nonwane goba metlae eupša ke tiragalo yeo e amago maphelo a rena ka mekgwa e mentši ya go fapana. Ka gona, potšišo mabapi le phetogo ya leratadima ga e sale ‘na ke eng goba ke selo mang’ eupša ke ‘na re ka dirang’ go šogana le ditlamorago tša yona le go fokotša bogale bja yona?



