MOKGADI MONYEPAO
Dingaka di tšwela pele go hwetšwa ditsela tše mpsha tša go alafa malwetši. Lehono, borasaense ba šetše ba šoma ka theknolotši yeo e ka dirago gore kalafo e se sa swana go batho ka moka eupša e rulaganywe go ya ka sebopego sa dikarolwana tša DNA ya motho ka noši. Mokgwa wo o tsebja bjalo ka ‘personalized medicine’ goba kalafo ya motho ka noši.
DNA ke yona yeo e rwalago tshedimošo ya mmele wa motho. Tshedimošo ye e laola diponagalo tša motho le ditshepedišo tše ntši tša mmele. Ka ge DNA tša batho di sa swane ka botlalo, mebele ya batho e ka amogela le go šomiša meriana ka ditsela tšeo di fapanego. Ke ka lebaka leo ka dinako tše dingwe meriana ye e thušago motho yo mongwe e sa šomego gabotse go motho yo mongwe goba ya mmakela ditlamorago tše dingwe tše sa nyakegego. Diphapano tšeo di hwetšwago mo go DNA di ka ama tsela yeo mmele o amogelago goba o šomišago meriana ka gona.
Borasaense ba diriša mokgwa wo mmele o amogelago dihlare goba ‘pharmacogenomics’ go ithuta kamano magareng ga DNA le ka moo mmele o ikarabelago ka gona go meriana. Ka go sekaseka sebopego sa DNA, dingaka di ka kgona go kgetha mohuta wa meriana wo o swanetšego go ba kelo ye e loketšego motho yoo, go feta go šomiša mokgwa wa kalafo wo o swanago go balwetši ka moka.
Ngaka Eric Topol o re, “Mokgwa wo o na le mehola e mentši. O ka fokotša ditlamorago tše mpe tša meriana, wa godiša menyetla ya gore kalafi e šome gabotse gomme wa fokotša nako yeo e ka senywago go leka mehutahuta ya meriana pele go hwetšwa yeo e šomago. Se se ka thuša kudu kalafong ya malwetši a bjalo ka kankere, malwetši a pelo, bolwetši bja swikiri le malwetši a mangwe ao a nyakago kalafo ya nako e telele.”
Mo nakong ya bjale, dingaka gantši di fana ka kalafo ye e swanago go balwetši bao ba nago le bolwetši bjo bo swanago. Tšhomišo ya pharmacogenomics e bontšha gore batho ba fapane kudu ka sebopego sa bona sa DNA gomme se se nyaka ditsela tše mpsha tša kalafo tšeo di lebeletšego dinyakwa tša motho a nnoši.
Le ge go sa na le ditlhotlo tša go dira gore ditshekatsheko tša DNA di hwetšagale gabonolo le go fihlelelwa ke batho ba bantši, ditsebi di dumela gore kalafo yeo e hlamelwago motho a noši (personalized medicine) e tla ba karolo e bohlokwa ya bongaka bja ka moso. Ka ge diphatišišo di dutše di tšwela pele le tsebo ya saense e oketšega, batho ba bantši ba ka holega go kalafo ye e hlametšwego bona ba nnoši.
Kalafo ya motho ka motho e re bontšha gore bokamoso bja bongaka ga bo sale bja go alafa bolwetši feela, eupša bo lebile go fa motho yo mongwe le yo mongwe kalafo ye e hlametšwego yena a nnoši. Se se bontšha ka moo saense le theknolotši di tšwelago pele go fetola maphelo a batho.



