MMEGI WA SEIPONE
POLOKWANE: Digotlane tše dintši tša Selete sa Capricorn Borwa le bahlokomedi ba tšona
ba ka se lebale Labone la 20 Hlakola 2025 gabonolo. Letšatši le be le hlabile gabotse, go
ruthetše. Digotlane le bahlokomedi ba tšona ba be ba gwalagwaditše lepatlelo la kgale la
Peter Mokaba ka mebala ya go fapana. Le e be e le letšatši la diphadišano tša ngwaga ka
ngwaga tša digotlane go tšwa ‘Dikgobokong’ (clusters) tše nne tša Mankweng, Mogodumo,
Polokwane le Zebediela.
Diphadišano e be e le tša magoro a mane – papadi ya meetse le sepontšhe, go hlaola dibolo,
mabelo a makopana le mabelo a go neeletšana diphatana goba relei. Papadi ya ‘meetse le
sepontšhe’ e nepile go lekola bokgoni bja digotlane bja go lebanya sepontše seo se hupilego
meetse le lepotlelwana leo le swanetšego go tlatšwa ka meetse. Papadi ya ‘go hlaola dibolo’ e
nepile go lekola bokgoni bja digotlane bja go hlaola mebala fao ba topago dibolo tša mebala
ya go fapana go tloga thoko e tee ya lebala go ya thoko e nngwe. Mothopasefoka ke yo a
fetšago pele ga ba bangwe go kgoboketša dibolo tša mebala ya go fapana ka moka. Papadi ya
‘lebelo la go neeletšana diphatana’ (relei) e lekola bokgoni bja digotlane bja go kitima le go
kgona go neeletša maloko a mangwe a sehlopha. Digotlane ka moka di be di ntšhitše ka ga
tšhwene fao o bego o bona gore di a tseba gore go thopa sefoka go ra go reng.

Ga ke tsebe gore na e be e le ka lebaka la gore sekgoboko se ka kgonthe se be se gogola
difoka goba e be e le ka lebaka la matšato, megobo le meduduetšo ya sekgoboko fela ditaetšo
e be e le tša gore okare Mogodumo e be e dira dikgakgamatšo. Le ge go le bjalo, kudu
Mankweng le Zebediela, le tšona di be di ragaraga mola Polokwane o be o ka re e sa swerwe
ke bja matlogadibešong.
Ka morago ga go ja dijo tša mosegare, dipoelo di ile tša lokollwa semmušo. Go papadi ya
mabelo a diphatana (relei), maemo e be e le a pele le a bobedi mola go dipapadi tše dingwe
go be go na le maemo a boraro. Bathopadifoka ba be ba namela sefala go ya ka maemo a
bona fao ba bego ba amogetšwa dimetale le megopo tša nnete mola dikhamera di latswa
menywanywo ya bona ya boipshino. Go be go tsogile koša, go lla melodi mme go le booose!
“Nnaena ke thakgetše kudu …ke kgahlegile ka tšeo ke di bonego. Rena re dumela gore
tlogatloga e tloga kgale. Katlego ya marematlou, e thoma gona fa go digotlane. Gore bana ba
tle ba ye pele ka dithuto ka mafolofolo le bokgoni, go nyakega motheo wa go tia mo
maemong a digotlane. Go nyakega boitshwarelelo bja go tia gore ge ngwana a gola le dithuto,
a kgona go rwala morwalo wa gagwe. Nepokgolo ya rena ke go bopa bana bao ba tieletšego
mebeleng, moyeng le boitshwarong. Re bopa bana bao ba golago ba tseba gore na ba
kgonang, bana ba go ba le boitshepo, ba go kgona go šomišana le go thekga bana ba bangwe.
Dipapadi tše di nepilwe go fihlelela dinepo tšeo,” gwa realo Mme Seleka Mabusela yo e lego
Mokgokaganyi wa ECD-EPWP seleteng sa gabo, nakong ya ge a tswalela diphadišano.

“Morero wa rena wa go nyaka go kwa lentšu la ngwana, o a atlega …thuto ya digotlane e a
phagama. Na o bona menywanywo ya bana ba ge ba amogela difoka … moya wa lethabo,
katlego le boitshepo. Se ke seo re se nyakago go bana ba rena gomme ge re se bona, dipelo
tša rena di šala di kganya bjalo ka dinaledi,” Mabusela a realo ka boitumelo ge a ruma.