LIMPOPO: Mafelelong a ngwaga wa go feta go bile le phišo e kgolo kudu mo Limpopo mola
mathomong a ngwaga wo go bile le dipula tše dintši kudu tša go hlola mafula. Go bonagetše
palo e kgolo ya dirurubele mafelong a mantši. Gabjale go bile le go phulega ga seboko seo se
senyago dibjalo. Se se itaetša e le ditlamorago tša go fetoga ga tlelaemete (climate change).
Molekgotlaphethiši wa Kgoro ya Temo le Tlhabollo ya Dinagamagae mo Limpopo, Nakedi
Kekana, o tsebagaditše go phulega ga seboko sa ‘African Armyworm’ (Spodoptera exempta).
“Balemirui ba Limpopo ba lwantšhana le go phulega ga seboko se seo se sentšego dibjalo tša
lefela le mabelethoro. Tshenyo ye e begilwe dileteng tša Capricorn, Waterberg le
Sekhukhune, ” a realo.
Wepesaete ya balemirui ya Farmers Weekly e re seboko se se tsebja ka go phatlalala ka
lebelo. Se ka senya mašemo ka moka ka matšatši a mmalwa. Diprofense tša baagišani tša go
etša Mpumalanga le Gauteng le tšona di na le dipego.
Go phulega ga diboko go bea tšhireletšego ya dijo kotsing, kudukudu go balemirui ba
bannyane bao ba ithekgilego ka dibjalo tše bakeng sa methopo ya bona ya go iphediša.
Ditsebi tša temo di lemoša gore go utolla/lemoga ka pela go bohlokwa kudu. Di šišinya
dikalafo tša dibolayadikhunkhwane go laola se. (Wepesaete CCARDESA)
Kgoro ya Temo e šoma le balemirui go thibela go phatlalala ka mananeo a tlhahlo le a go bea
leihlo. Le ge go le bjalo, ditsebi di gatelela go nyakega ga maano a taolo ya disenyi a nako e
telele go thibela go phulega ga disenyi nakong ye e tlago. (Wepesaete SA Grain).