⚠ Visit the COVID-19 Corona Virus South African Resource Portal here: www.sacoronavirus.co.za

GA SE DIPHEDI FEELA DI NAGO LE DITWATŠI LE MALWETŠI?

Bophelo ntle le theknolotši bo ka se be bonolo. E nolofatša le go tšhabešiša mešomo le ditirelo. Didirišwa tša theknolotši le tšona di na le malwetši (malware) ka go fetelwa ke ditwatši (viruses).

GA SE DIPHEDI FEELA DI NAGO LE DITWATŠI LE MALWETŠI?

Julius Thokoane yo a šomago Masepaleng wa Makhuduthamaga bjalo ka Mohlankedi wa Tshedimošo ya Theknolotši (Information Technology Officer) o re didirišwa tša theknolotši di fetetšana ditwatši ka tsela ya dikgokagano (Networking and Communication).

“Go na le ditwatši tša theknolotši bjalo ka ‘ramsom-ware’, ‘trojan-horse’, ‘spy-ware’ bjalobjalo tšeo di fetelago didirišwa tša go swana le dikhompyutha, diphorinthara, mabjokwana (memory sticks), dillathekeng, bjalobjalo go tšwa go tše dingwe. Ge di fetetše sedirišwa, di hlola tshenyo ya go fapana go ya le ka go fapana ga tšona. Ditwatši tše dingwe ga di alafege… tharollo ke gore o bolaye mananeo a khompyutha ka moka (system) gomme o a hlahlele leswa go tloga mathomong. Ditwatši tše bjalo ge di tsene, di fetela dilo ka moka moka tšeo di lego godimo ga khompyutha – ditaba, mmino, dirasiti le ditokomane ka moka. Ke ka fao go lego bohlokwa go ba le sešego (backup) fao o bolokago ditokomane ka ntle ga khompyutha. Ditwatši tše di agwa ke mahodu (hackars) ka nepokgolo ya go jabetša batho” a realo.

Thokoane o re tše dingwe ditwatši ga se tša go lwatša didirišwa eupša tša go hula batho.

“Batho ba bantši ba latetše ditaelo tša melaetša le dilinki (links) tša inthanete go thwe ba thopile mašeleng mme ba abelane ka tshedimošo ya dipanka tša bona. Ge ba fetša go abelana ka tšona, inthanete goba ka melaetša ya go ngwalwa (sms), ka morago ba amogela melaetša ya gore mašeleng a bona a gogilwe dipankeng. Mahodu gape a kgona go šomiša ditwatši go fihlelela tshedimošo ya sephiri go dikhamphani go tla go e šomišetša merero ya wona”.

“O ka hwetša email ya twatši (email spam/junk email) wa re go e bula ya lwatša khompyutha goba sellathekeng. Go lokela ‘Universal Serial Bus (USB)’ ya twatši go didirišwa, go phatlalatša twatši. Go bula le go tsena dilinki tša inthanete go sedirišwa, se anywa ditwatši. Twatši ge e tsene go sedirišwa mme se kgomagane le tše dingwe ka dithapo (cables) goba tsela ya dikgokagano (network) twatši e kgona go phatlalala le tšona’’ gwa realo Thokoane

Tumelo Moroka yo e lego sealoga sa kgerata ya Computer Science o re: “Ke nnete malwetši le ditwatši ga se tša diphedi feela. Le didirišwa tša theknolotši di a amega mme re ka di thibela ka go bolaya (delete) dilinki le melaetša yeo re se nago bonnete bja yona goba e sa kwešišegego, le ka go ba le dilwantšhaditwatši (antivirus). Taba e bohlokwa, le ge go le bjale, ke gore dilwantšhaditwatši tša rena di dule di sepela le mabaka (updated). Go se sepele le mabaka go ka dira gore go be le twatši e maatla ya go di fenya ka ge mahodu a sa lape go bopa maleatlana a maswa letšatši ka letšatši”.